Zadnje s foruma

mihakos / 3rd November 2018

Varnost letenja

....................

mikepapa / 2nd July 2018

Re: Znani obraz

....................

mikepapa / 28th June 2018

Re: Postojna leta 1945

....................

mikepapa / 28th June 2018

Re: Jadralna sezona 2018 v Postojni

....................


 

Varnost letenja

 

Zaradi ugotovitve Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije, da javljamo in obravnavamo premalo izrednih dogodkov povezanih z varnostjo v letalskem prometu, ki smo jih po zakonu dolžni javljati, smo odprli Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. za primer javljanja izrednih dogodkov. Na elektronsko pošto Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. bo tako lahko vsak uporabnik letališča Postojna v primeru, da je bil udeležen ali pa je opazil situacijo, ki bi se lahko razvila v nevarno le to javil komisarju za varnost letenja aerokluba Postojna. Dostop do elektronske pošte bo imel zgolj komisar, ki bo edini imel geslo za dostop do pošte, vse prijavljene dogodke pa bo bil dolžen obravnavati oziroma ob njih ustrezno ukrepati kot mu to veleva zakon.

Ker zakon veleva, da moramo zagotoviti anonimnost prijave dogodka v primeru, da se prijavljalec ne želi razkriti smo odprli elektronsko pošto Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. dostop do katere je bil vsem uporabnikom letališča v Postojni javljen preko osebne elektronske pošte oziroma sta uporabniško ime in geslo objavljena na oglasni deski v prostorih aerokluba na letališču.

Za izredni dogodek se smatra vse kar se zgodi ob pripravah na letenje, med letenjem in po letenju, kar ni v skladu z običajno prakso in lahko vpliva na varnost letenja na letališču Postojna. Tak dogodek je po zakonu dolžan prijaviti vsak, ki ga opazi. Med take dogodke spada recimo zunaj letališki pristanek. Čeprav ni nič posebnega bo po novem potrebno prijaviti tudi zunaj letališke pristanke. Prijava dogodka naj vsebuje vsaj:

  • kratek opis dogodka
  • udeležence (letala, pilote)
  • kraj in čas dogodka
  • posledice dogodka
  • možne posledice dogodka
 

 

Prvi ZLP

 

Vsak, ki hodi na prelete pozna izvenletališke pristanke. Jaz sem včeraj (10.7.2018) pristanek na travniku doživel prvič. Kasneje me je učitelj Miha spodbudil, da napišem analizo svojega pristanka z namenom, da bi bili v prihodnje moji izvenletališki pristanki boljši.

 

Preberite več: Prvi ZLP

350 km prva str

V četrtek 21.6. sem vzletel kasneje kot ponavadi. Ura je bila že skoraj dvanajst, zato sem si za cilj zadal doseči Snežnik in Gorico, ter preizkusiti zahodno pobočje med Nanosom in Gorico, ki bi moralo pri takem jugozahodniku kot je pihal takrat zagotovo delovati. Pred vzletom mi je Boštjan svetoval naj najprej poizkusim priti do Snežnika, potem pa šele v Vipavsko dolino. Njegov nasvet sem zaradi lepih kumulusov, ki so se delali proti jugu tudi upošteval. Odpel sem na malo manj kot 900 metrov QFE in poizkusil scentrirati dviganje nad Prestrankom, kar pa mi ni najbolje uspevalo, zato sem se odpravil proti Trojici. Tam sem prišel do baze oblaka, ki je bila na 1800 metrih in se odpravil proti Snežniku. Na poti do tja sem dobil še nekaj dviganj in sem brez večjih težav prišel do tja. Razmišljal sem, da bi šel še naprej, vendar sem se zaradi nizkih baz oblakov in zaradi dežja pri Knežaku odločil da se vrnem proti Postojni. Na poti nazaj se je baza oblaka pri Knežaku iz katerega je na vzhodni strani padal dež že spustila, zato sem se moral spustiti za nekaj deset metrov s pomočjo zavor.

350km prelet

 

V četrtek 21.6. sem vzletel kasneje kot ponavadi. Ura je bila že skoraj dvanajst, zato sem si za cilj zadal doseči Snežnik in Gorico, ter preizkusiti zahodno pobočje med Nanosom in Gorico, ki bi moralo pri takem jugozahodniku kot je pihal takrat zagotovo delovati. Pred vzletom mi je Boštjan svetoval naj najprej poizkusim priti do Snežnika, potem pa šele v Vipavsko dolino. Njegov nasvet sem zaradi lepih kumulusov, ki so se delali proti jugu tudi upošteval. Odpel sem na malo manj kot 900 metrov QFE in poizkusil scentrirati dviganje nad Prestrankom, kar pa mi ni najbolje uspevalo, zato sem se odpravil proti Trojici. Tam sem prišel do baze oblaka, ki je bila na 1800 metrih in se odpravil proti Snežniku. Na poti do tja sem dobil še nekaj dviganj in sem brez večjih težav prišel do tja. Razmišljal sem, da bi šel še naprej, vendar sem se zaradi nizkih baz oblakov in zaradi dežja pri Knežaku odločil da se vrnem proti Postojni. Na poti nazaj se je baza oblaka pri Knežaku iz katerega je na vzhodni strani padal dež že spustila, zato sem se moral spustiti za nekaj deset metrov s pomočjo zavor.

Preberite več: 350km prelet

4 nova dovoljenja pilota jadralnega letala

V soboto in nedeljo so na letališču v Postojni potekali izpitni leti za pilota jadralnega letala. Pohvalimo se lahko s štirimi novimi dovoljenji pilota jadralnega letala. Bravo Andraž, Rok, Bernard in Matej. Čestitamo!

V soboto je bilo vreme še posebej naklonjeno bodočim pilotom. Je sicer malo pihalo in premetavalo vendar so izpitni leti potekali na valu, ki je nastal med smetiščem in rajonom ciljev na Počku. Andraž, Rok in izpraševalec Sašo so tako uživali v izpitu na valu. Miha pa si je privoščil raziskovanje vala z Vukom. (glej fotografije in polet na OLC)

V nedeljo so izpiti potekali v popolnoma mirnem ozračju, je pa izpraševalec Robert priznal da je bilo vreme idealno za izpitni let. Upamo, da bomo nebo nad postojno kmalu napolnili z novimi piloti.


Bovec 2017

Prejšnji teden je Matija podmladku Aerokluba Postojna razkazal jadralne lepote Bovca in letenja po Alpah. Vtisi in fotografije so strnjeni v tem prispevku.

Patrik

Dvodnevna, lepa izkušnja predvsem poučna s katero sem spoznal oz. otipal kaj pomeni letenje v Alpah oz na pobočniku. Žal nam vreme ni bilo povsem naklonjeno tako, da sva z Matijo samo prvi dan malo več časa jadrala. Drugi dan sem imel to ˝srečo˝ , da sem prvi vzletel ampak, ker so bile vremenske razmere še neugodne tudi hitro pristal. Predlagam, da bi vsaj dvakrat na leto organizirali takšna vikend druženja in s tem popravili in nadgradili naše tehnike pilotiranja.

Bernard

V Bovcu sem bil že od torka, ko sva z Matijem tja preletela Blanika. Ker sem prvič letel dlje časa v aerozapregi, je bila zame to zanimiva izkušnja. Ko sva prišla do Krna in sva bila tako v doletu v Bovec, sva odpela. Hotela sva še malo jadrati, vendar zaradi pomanjkanja termike nisva uspela. Isti dan popoldne je začel dež zato tisti dan nismo več leteli. Naslednji dan dežja sicer ni bilo, ampak še vedno ni bilo pravega vremena za jadranje. Podobno je bilo tudi v četrtek, ko sva z Matijem preizkusila pobočje nad slapom Boka, vendar nisva uspela najti pravega dviganja, zato sva morala pristati. Pravo vreme se je začelo šele v petek, ko so najprej odšli jadrat ostali, popoldne pa sem tudi jaz uspel priti do letala. Ker je bilo dviganje precej dobro sva hitro odpela in v kratkem času prišla na višino, ki je zadostovala za jadranje do Krna in ostalih bližnjih vrhov. Ker me je gorsko letenje, ki ga nisem vajen precej izčrpalo, sva pristala že po malo več kot dveh urah, čeprav so bile vremenske razmere dovolj dobre, da bi lahko jadrala še nekaj časa. V soboto smo spet imeli nekaj smole z vremenom, saj so bila dviganja precej šibka in je bilo letenje precej manj enostavno kot prejšnji dan. Kljub temu smo opravili vsak po en let. Letenje v gorah mi je bilo zelo zanimivo, hkrati pa sem ugotovil, da zahteva tudi veliko mero zbranosti in discipline saj je drugače lahko nevarno.

Maks

Moj prvi in edini let v Bovcu sem odletel v soboto. Usedel sem v Blanika in z Matijo sva vzletela med hribe. Po vzletu v 07, naju je Robin odvlekel proti Boki. Sprva je delovalo obetavno, odpela sva in začela slediti pobočju. Na vzhodnem delu Boke je bilo še najbolje, vendar se kazalec variometra ni dvignil nad 0,5 m/s. Nekaj časa sva še poskušala, nato pa sva prav kmalu nadaljevala let v smeri Bovca. Letela sva ob pobočju mimo Kanina, vendar na pravo dviganje nisva nikoli naletela. Šele pod Rombonom je bilo občutiti nekaj, čemur bi lahko rekli vzgornjik. Matija pripomni: »Če bi bila le 100 metrov višje, bi se lahko pobrala.«. Ker je bila višina za povratek vedno bližje, sva obrnila proti letališču. Zaradi padalcev sva prilet v južno zono izvedla po severni strani. Nad Bovcem končno nekaj sreče. Termični vzornik, z močjo 2 m/s, ki nam je omogočil povratek na višino. Kljub temu, da sva zaradi odskoka padalcev steber zapustila predčasno, nama je višina omogočila dolet na Javoršček. Šele takrat sva bila deležna pravega, za tisti dan razmeroma močnega, podočnika. Najprej sva obletela celotno dolžino pobočja, skoraj celotni zahodni del je »držal«. Določila sva najboljši odsek in se povzpela do vrha. Sprva sem imel kar nekaj težav s sledenjem grebena, vendar se je s časom moje letenje izboljšalo. Ko sva bila že nad vrhom, sva odletela proti Svinjaku. Kljub temu, da je bil nad hribom prav lep oblak, dviganja nisva bila deležna. Vrnila sva se na Javoršček, ter tam še malo pojadrala. Po dobri uri in pol letenja, sva se vrnila v zono in pristala.

Andraž

Jaz lahko napišem, kako me je bolel vrat, ko sem iz tal spremljal kako letijo :)

Tilen

Po vzletu ob 12:16 local time sva se z inštruktorjem Matijem odpravila proti hribu vzhodno od Bovca, imenovanem Svinjak, kjer sva odpela. Ker se vreme še ni v celoti naredilo sva se tam lovila po nekih ''nulcah'' dokler nisva po 15-ih minutah nabrala slabih 100 metrov. Od tam sva se v smeri 170° odpeljala proti Javorščku, kjer sva se še malo učila pobočnega jadranja (to je bil tudi namen celotnega kampa) nato pa se odpeljala nazaj proti Svinjaku, kajti vseeno je malo bolj delalo tam. Ko sva bila že dobro uro v zraku, se je pa začel veter krepit in posledično je zaradi tega tudi šlo vse bolj gor. Ko sva navrtela do višine vrhov, sva se iz Svinjaka odpravila proti Rombonu, mimo Kanina in nato sledila gorski verigi vse do Italije in še malo čez. Pogledala sva na uro in bil je že čas, da gre še kdo drug probat, zato sva počasi obrnila nazaj proti letališču. V Bovcu je po navadi v uporabi severna zona za jadralna letala, a sva morala zaradi aktivnosti padalcev uporabiti južno. Ker se je najin čas bližal dvema uram, dol pa še vedno ni šlo, sva dala ven zračne zavore in se vključila v levi šolski krog za stezo 25 in pristala. Pristanek ob 14.11 local time.