Zadnje s foruma

mikepapa / 8th April 2019

Navigacijski plan in preračun težišča

....................

mihakos / 15th March 2019

Re: Varnost letenja

....................

mikepapa / 12th March 2019

Re: Varnost letenja

....................

mikepapa / 12th March 2019

Re: Spomini Draga Gabriela

....................


 

Bernardov FAI 300

 

Fai 300 km trikotnik sem v tej sezoni poskušal odleteti že prej, vendar se je zaradi letenja v zavetrju moj poizkus končal na njivi. Takrat sem se odločil, da bom ta trikotnik raje poizkusil odleteti v Julijskih Alpah, kjer sem bil že kar nekajkrat in jih že kar dobro poznam.

Za nedeljo 16.6. sprva nisem planiral Fai trikotnika, ampak trikotnik Postojna-Gemona-Ratitovec-Postojna, vendar pa sva se kasneje z Mihom Premrlom dogovorila, da bova poizkusila odleteti Fai trikotnik z obratnimi točkami v Monte San Simeonu (približno 7km severozahodno od Gemone), na Begunjščici in v Koritnicah. Napovedano je bilo solidno vreme s šibkimi vetrovi jugozahodne in jugovzhodne smeri. Napovedan je bil dokaj kratek termični dan, saj naj bi zaradi neviht in prekrivanj dviganja razpadla že okrog štirih.

Preberite več: Bernardov FAI 300

V spomin na Draga Gabriela

 

Drago Gabriel je eden od ustanovnih in častni član AEROKLUBA POSTOJNA lahko rečemo kar starosta letalcev v Postojni. Bil je upokojeni inštruktor športnega in potniškega letalstva-kapitan, rezervni oficir vojnega letalstva. Za seboj ima več kot 60 let aktivnega letalskega staža, preko 10.000 ur letenja na več kot 60 tipih letal in številna posebna pooblastila v letenju. V času aktivnega letenja je prejel veliko plaket, priznanj in diplom letalske zveze Jugoslavije in Slovenije, narodne tehnike in združenja poklicnih letalcev. Je dobitnik občinskega priznanja 23. April.

V letu 1946 je pričel organizirati prve modelarske tečaje, leto za tem pa se je kot prvi s člansko izkaznico Letalskega društva Postojna udeležil tečaja za jadralne pilote v Zveznem jadralnem centru v Ribnici, Kompoljah in kasneje na Blokah. Leta 1950 je končal Zvezno pilotsko šolo za motornega pilota v Rumi in kasneje še vojaško šolo rezervnih oficirjev pilotov v Mostarju in Novem Sadu. Letalska zveza Slovenije ga je po šolanju za inštruktorja letenja leta 1954 preko Aerokluba Celje poslala v domači kraj Postojno za upravnika letalske šole.
Kot upravnik letalske šole Postojna je v tedanjih časih vzgojil veliko mladih pilotov, ki so kasneje nadaljevali šolanje na vojaških akademijah, v šolah rezervnih starešin in v letalskem potniškem prometu. Ob tem se je v Postojni razvijalo tako jadralno in motorno letenje ter padalstvo. Pri vsem tem pa je DRAGO veliko svojega truda vložil v obstoječi letalski park, ki so ga tedanji postojnski letalci pridno obnavljali in v svoje vrste sprejemali mlade nadobudne letalce. Bil je eden od pobudnikov razširitve letalskega športa na primorskem in letališča v Portorožu.

Njegov velik doprinos postojnskemu letalstvu je vsekakor knjiga » ALMANAH 55 let AEROKLUBA POSTOJNA« , ki je izšel leta 2000. V tej knjigi je s pomočjo nekaterih članov opisal celotno dogajanje v Aeroklubu Postojna od leta 1945 do leta 2000.

Tovariša Draga Gabriela se bomo spominjali kot človeka predanega letalstvu in učitelja mnogih generacij pilotov, ki so pilotsko znanje dobili na postojnskem letališču.

 


Varnost letenja

 

Zaradi ugotovitve Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije, da javljamo in obravnavamo premalo izrednih dogodkov povezanih z varnostjo v letalskem prometu, ki smo jih po zakonu dolžni javljati, smo odprli Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. za primer javljanja izrednih dogodkov. Na elektronsko pošto Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. bo tako lahko vsak uporabnik letališča Postojna v primeru, da je bil udeležen ali pa je opazil situacijo, ki bi se lahko razvila v nevarno le to javil komisarju za varnost letenja aerokluba Postojna. Dostop do elektronske pošte bo imel zgolj komisar, ki bo edini imel geslo za dostop do pošte, vse prijavljene dogodke pa bo bil dolžen obravnavati oziroma ob njih ustrezno ukrepati kot mu to veleva zakon.

Ker zakon veleva, da moramo zagotoviti anonimnost prijave dogodka v primeru, da se prijavljalec ne želi razkriti smo odprli elektronsko pošto Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. dostop do katere je bil vsem uporabnikom letališča v Postojni javljen preko osebne elektronske pošte oziroma sta uporabniško ime in geslo objavljena na oglasni deski v prostorih aerokluba na letališču.

Za izredni dogodek se smatra vse kar se zgodi ob pripravah na letenje, med letenjem in po letenju, kar ni v skladu z običajno prakso in lahko vpliva na varnost letenja na letališču Postojna. Tak dogodek je po zakonu dolžan prijaviti vsak, ki ga opazi. Med take dogodke spada recimo zunaj letališki pristanek. Čeprav ni nič posebnega bo po novem potrebno prijaviti tudi zunaj letališke pristanke. Prijava dogodka naj vsebuje vsaj:

  • kratek opis dogodka
  • udeležence (letala, pilote)
  • kraj in čas dogodka
  • posledice dogodka
  • možne posledice dogodka


 

Prvi ZLP

 

Vsak, ki hodi na prelete pozna izvenletališke pristanke. Jaz sem včeraj (10.7.2018) pristanek na travniku doživel prvič. Kasneje me je učitelj Miha spodbudil, da napišem analizo svojega pristanka z namenom, da bi bili v prihodnje moji izvenletališki pristanki boljši.

 

Preberite več: Prvi ZLP

350 km prva str

V četrtek 21.6. sem vzletel kasneje kot ponavadi. Ura je bila že skoraj dvanajst, zato sem si za cilj zadal doseči Snežnik in Gorico, ter preizkusiti zahodno pobočje med Nanosom in Gorico, ki bi moralo pri takem jugozahodniku kot je pihal takrat zagotovo delovati. Pred vzletom mi je Boštjan svetoval naj najprej poizkusim priti do Snežnika, potem pa šele v Vipavsko dolino. Njegov nasvet sem zaradi lepih kumulusov, ki so se delali proti jugu tudi upošteval. Odpel sem na malo manj kot 900 metrov QFE in poizkusil scentrirati dviganje nad Prestrankom, kar pa mi ni najbolje uspevalo, zato sem se odpravil proti Trojici. Tam sem prišel do baze oblaka, ki je bila na 1800 metrih in se odpravil proti Snežniku. Na poti do tja sem dobil še nekaj dviganj in sem brez večjih težav prišel do tja. Razmišljal sem, da bi šel še naprej, vendar sem se zaradi nizkih baz oblakov in zaradi dežja pri Knežaku odločil da se vrnem proti Postojni. Na poti nazaj se je baza oblaka pri Knežaku iz katerega je na vzhodni strani padal dež že spustila, zato sem se moral spustiti za nekaj deset metrov s pomočjo zavor.