Zadnje s foruma

mikepapa / 10th December 2016

Povabilo na polet s Citabrijo

....................

mikepapa / 12th June 2016

Re: Novosti na klubski spletni strani

....................

mikepapa / 8th June 2016

Re: Novosti na klubski spletni strani

....................

mihakos / 27th March 2016

Tekme 2016

....................


 

Priznanje 23.april

 

V petek 22. aprila 2016 je Aeroklub Postojna iz rok Postojnskega župana Igorja Marentiča prejel občinsko priznanje 23. april, ki so ga v imenu aerokluba prevzeli Drago Gabriel, edini še živeči ustanovitelj aerokluba, Mihael Matevžič, trenutni predsednik aerokluba in Andrej Bratož, nekdanji predsednik, sekretar, dolgoletni član aerokluba Postojna ter predlagatelj za priznanje. Utrinke s prireditve si lahko ogledate v fotoalbomu, ki ga je prispeval Valter Leban in kateremu so dodane fotografije priznanja, ki jih je prispeval Andrej Bratož. Hvala obema za prispevane fotografije.

Fotoalbum Valterja Lebana in Andreja Bratoža:


Delovna akcija: Omejilci letališča

V nedeljo 10.4.2016 se je na letališču zbrala večina članstva aerokluba, pljunila v roke in zamenjala dotrajane omejilce vzletno pristajalne steze z novimi. Ob prijetnem druženju in vrhunski delovni vnemi so člani z delom končali veliko pred zamišljenim koncem akcije. Prav lepa hvala vsem udeležencem, bravo fantje tako se dela! Med akcijo je padla ideja, da bi lahko ker smo tako zverzirani za plačilo zamenjali omejilce na kakem drugem Slovenskem letališču. Je kdo za?  WinkWinkWink

 

Še slikovni dokaz Andreja Bratoža, ki je bil zanj pohvaljen s strani šefa delovne akcije.









Tečaj jadralnega letenja 2016

Teoretični del tečaja za pilota jadralnega letala se je že začel. 6 kandidatov že pridno posluša predavanja iz teorije letenja, ki jo predava Tomaž Meze. Da se lansko znanje utrdi se letošnjim kandidatom občasno pridružijo tudi lanski. Vem skupaj želimo, da bi čim prej prišli do dovoljenj.


Moj pogled na Boštjanovih FAI 500

Zakaj letim? Ker je svet v zraku lepši, prijaznejši, ker v zraku spoznaš prave prijatelje, ker so vsakodnevni problemi nekje daleč pod tabo ter predvsem, ker v zraku prav za vsakega izmed nas veljajo isti naravn zakoni. V zraku ni važno ali si rumene, rdeče, črne ali pa bele polti, si revež ali enormni bogataš človek, ki nikoli ne spregovori besede ali pa največji nakladač, pilot s tisoči preletenih ur ali pa nekdo, ki se je pravkar prvikrat usedel v letalno napravo, prav vsi smo si enaki in prav vsi prijatelji.

Preberite več: Moj pogled na Boštjanovih FAI 500

Prvi samostojni poleti

Ponosno sporočamo, da so od danes naprej vsi štirje "mladiči" dobili krila in da bo v kratkem na sporedu brcanje. Več o tem po e-sporočilih in SMS-ih. Maksu, Tilnu, Mateju in Roku pa iskrene čestitke.


Pogled pomočnika Mateja na potek tekmovanja

Mineva peti dan državnega prvenstva Slovenije v jadralnem letenju. Razpoloženje je na vrhuncu, z nami je uspešen tekmovalni dan. Postojnski piloti na cilj prihajajo z nasmeški do ušes. Rezultati pripovedujejo o nadvladi postojnskega ekipnega duha na štajerskem nebu. Skupaj z Mariborčanom Robertom Hriberškom so dnevne pozicije Boštjana, Mihe in Sandija na vrhu seznama objavljenih rezultatov v klubskem razredu. Sašo Petek kljub današnjemu izven-letališkemu pristanku na prleški njivi, ostaja visoko uvrščen v skupnem seštevku. Ugotavljamo, da njegov demonsko hladni globoki glas po radiu plaši sotekmovalce, katerim se nenadoma pojavi na repu. Samo vprašamo se lahko, kakšne barve so obrazi potnikov Adrijinega letala, ko jim Sašev glas v vlogi kapetana zaželi prijeten let.  

Sicer dnevi na letališču Moškanjci potekajo v ritmu mrzličnega mazanja kože z zaščitnimi kremami, iskanja bolj goste sence in boja z dehidracijo. Guraško-pilotski tabor, ki je dodatno okrepljen s pridnimi rokami najboljših polovic, stoji trdno zasidran v objemu redkih dreves, sredi sicer pretežno koruznih planjav. Aeroklub Ptuj se ponaša z zares pravim letališčem na katerem je moč zaslediti takšne in drugačne letalnike; medtem ko so tisti z razponom kril med petnajst in petindvajset metrov pripravljeni kakor se spodobi za prvenstvo na državni ravni, so tisti, ki čez krila merijo od dva do deset milimetrov, izredno bojno razpoloženi in z neumorno vztrajnostjo vdirajo v naš osebni zračni prostor ter povzročajo razne orografske spremembe na naši koži. Mrčesu in vročini navkljub, tekmovanje poteka tekoče. Dnevi se pričenjajo z meditativnim brisanjem jutranje rose z letal in skoraj erotičnim poliranjem njihovih kril. Seveda brez tega ni mogoče uspešno izpeljati hitrostnih preizkušenj. Morda se celo zgodi, da kdo zaradi pomanjkanja strasti pri vnetem vtiranju čebeljega voska v vsako prasko na površini kril, celo utegne predčasno zaključiti tekmovalni let na kakšnem od bližnjih ali malo manj bližnjih letališč, na primer v Čakovcu, ampak je to bolj verjetno posledica vremenskih razmer.

 

 

Jutranji sestanki (brifingi) se navadno pričenjajo s polno dvorano bolj ali manj zaspanih pilotov, ki vneto pričakujejo novice o dnevnih nalogah in vremenu, ki nam ga vsak dan, kot sveže pečene žemljice, servira najbrž najbolj predan meteorolog Aleš Krušič. Njegov trud nam prinaša  vse tiste informacije, brez katerih tega tekmovanja najbrž ne bi bilo mogoče sploh izpeljati, marsikomu pa so tudi trdna opora za načrtovanje najbolj optimalnih poti za izpolnitev naloge. Poleg tega pa skrbi tudi za dobro voljo in optimistično vzdušje v kampu, kar je v nasprotju s predstavami o duhamornih vremenarjih, ki z monotonim glasom pripovedujejo samo njim zanimive pravljice in pripovedke o vremenskih pojavih in razlogih za njihov nastanek. Skratka, pogovori o vremenu tukaj niso mašilo za neprijetno tišino in pomanjkanje teme za pogovor pa tudi uspavalnega učinka nimajo.

Razlike v točkah med tekmovalci na vrhu so majhne, zato bodo o zmagovalcu odločali zadnji dnevi tekmovanja. Zemeljska ekipa budno spremlja premike svojih pilotov, majhna tehnološka pogruntavščina nam celo omogoča, da Boštjana v živo spremljamo na zemljevidu, kar pomeni, da gurači nismo omejeni na ''gledanje v luft'' in nam, v kombinaciji z radijsko postajo, postavlja odzivne čase, v primeru izven-letališkega pristanka, primerljive s tistimi pri formuli ena.  Najmlajša članica postojnske ekipe pridno izvaja alarme, ki podijo pilote in gurače na pravočasen štart, skrbi pa tudi, da udeleženci poleg nje izvajajo obrazne akrobacije, katere bi jim verjetno vzbujale občutke zadrege, če bi se postavili pred ogledalo. Mala Špelca se temu seveda veselo smeji.

Lep pozdrav vsem postojnskim navijačem!